»Najprej sem mislil, da bi bilo delo najbolje obdržati kot del japonske kulturne dediščine; v vseh 46 letih ni zapustila japonskih tal. Toda fenomen Beatlov je bil in ostaja svetoven.«
»Zelo redko je mogoče videti kako njihovo delo na papirju, ki ni povezano z njihovim glasbenim katalogom – gre za relikvijo, za oprijemljiv predmet, ki so ga pomagali oblikovati vsi štirje člani The Beatles.«
»Medtem ko je slika nastajala, najverjetneje ni bilo te intence. Mislim, da je šlo za bolj fluiden proces, za asociativno ustvarjanje, s katerim so se lahko izrazili.«
»Mislim, da so Podobe ženske resničen odraz tistih stotih ur, preživetih skupaj ... to je bila verjetno ena zadnjih priložnosti, ko so sedeli skupaj, ko so imeli urnike, ki so od njih terjali, da ne počnejo ničesar drugega kot čakajo na koncerte.«
»Kot otrok sem na Japonskem obiskovala tempelj in svoje želje zapisovala na tanke trakce papirja, ki sem jih privezala na drevesne veje. Od daleč so bila ta drevesa videti, kot da jih krasijo beli cvetovi.«
»Veliko bolje razumeš dinamiko med njimi in to, kako so se spopadali s težavami. Zanimivo je in privlačno. Še bolj se zaveš, da je šlo za navadne, dobre fante iz Liverpoola, ki so si bili med seboj zelo različni. Zdaj jih še bolj cenim.«
»Večina ljudi misli, da je bila fotografija na naslovnici Meet the Beatles sad mukotrpnega poziranja v studiu. V resnici pa jo je Robert prav na hitro posnel na hodniku hotela, kjer smo bili nastanjeni. Skozi okno na koncu hodnika je prihajala naravna svetloba. Vse skupaj je trajalo manj kot pol ure.«